Med 18. in 22. novembrom 2024 v knjižnicah po vsej Sloveniji praznujemo Teden splošnih knjižnic. V teh dneh se bodo zvrstili različni dogodki, s katerimi knjižničarji opozarjamo na pomembno vlogo knjižnic pri razvijanju sposobnosti branja, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij ter pridobivanju dodatnih znanj o aktualnih temah v družbi.

 

Letošnje praznovanje Tedna splošnih knjižnic z naslovom Zberimo se v knjižnici! temelji na vrednotah in načelih, ki jih poudarja Ljubljanski manifest, s pozivom k razmisleku o vlogi branja na višji ravni v času digitalne dobe. V sodobnem svetu, polnem informacij in razpršenosti, s sloganom “(Z)BERIMO (SE) V KNJIŽNICI” opozarjamo na pomen poglobljenega branja in zbranosti v knjižnici. Slogan simbolizira večplastno poslanstvo knjižnic – kot prostor za branje, srečevanje (zbiranje) in notranjo zbranost.

Knjižnice niso zgolj dom knjig, temveč tudi družbeno središče, kjer se ljudje povezujejo in krepijo skupnost. V svetu, kjer je dolgotrajna pozornost vse redkejša, knjižnice omogočajo prostor za mirno, osredotočeno branje, ki krepi kritično mišljenje, empatijo in globlje razumevanje sveta.

Ljubljanski bralni manifest poudarja prav to – potrebo po času in zbranosti za kakovostno branje, ki ga v knjižnicah ohranjamo in spodbujamo.

V čedalje zapletenejšem informacijskem okolju morajo biti državljani sposobni razlikovati med verodostojnimi in neverodostojnimi viri ter svoje bralno vedenje prožno prilagajati različnim okoliščinam. Branje na višji ravni je vaja pozornosti in kognitivne potrpežljivosti, ki širi besedni zaklad in pojmovne zmožnosti ter bralce aktivno napeljuje k pretresanju njihovih lastnih predsodkov.

Vloga knjižnic je danes, ko se spoprijemamo s številnimi izzivi, še toliko pomembnejša, knjižnice namreč omogočajo dostop do digitalnih tehnologij in s svojimi za javnost dostopnimi dejavnostmi zmanjšujejo razlike med tistimi, ki imajo dostop do znanja in informacij ter tistimi, ki ga nimajo. Na ta pomemben dan želimo poudariti naslednja načela:

1. Dostopnost za vse: splošne knjižnice so brezplačne in dostopne vsem, ne glede na starost, spol, ekonomski status, veroizpoved ali druge osebne okoliščine. To jih postavlja v središče prizadevanj za enakopravno družbo.
2. Podpora vseživljenjskemu učenju: knjižnice s svojo široko ponudbo gradiv, digitalnih virov in dogodkov omogočajo razvoj znanja in spretnosti skozi celotno življenje posameznika. Posebej pomembne so pri opismenjevanju starejših in digitalno manj pismenih skupin.
3. Krepitev skupnosti in družbene vključenosti: splošne knjižnice so središča skupnosti, v katerih se ljudje lahko srečujejo, izmenjujejo ideje ter sodelujejo pri ustvarjanju bolj povezane in solidarne družbe. Še posebej so pomembne za ranljive skupine, kot so: starejši, mladostniki in osebe s posebnimi potrebami.
4. Podpora kulturni raznolikosti in dialogu: knjižnice spodbujajo medkulturni dialog in ohranjanje kulturne dediščine ter zagotavljajo dostop do gradiv, ki odražajo različne kulture in jezike.

Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek je ob tem povedal: »Obiščite svoje lokalne knjižnice, v katerih bodo potekali različni dogodki in aktivnosti, namenjeni vsem generacijam – od delavnic za otroke in bralnih klubov do predstavitev knjig. Splošne knjižnice so srce naše skupnosti – pridružite se nam pri praznovanju in skupaj podprite njihovo vlogo v sodobni družbi«.

V sredo, 20. novembra ob 11. uri bomo v Osrednji knjižnici Celje obeležili Dan splošnih knjižnic, s podelitvijo nagrad Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte knjižnic, ki na poseben in inovativen način zbližujejo knjige in bralce. Ob tem bomo nagradili tudi knjižničarje, ki na portalu Dobreknjige.si z izbranimi in kvalitetnimi priporočili knjig bralce spodbujajo k branju.

Za več informacij o dogodkih in dejavnostih ob dnevu splošnih knjižnic obiščite spletno stran knjiznice.si.

Lepo vas pozdravljamo.

 

Združenje splošnih knjižnic
Matej Strgaršek, predsednik ZSK

 

Spomladi leta 2023 so splošne knjižnice skupaj z Institutom informacijskih znanosti (IZUM) in v sodelovanju z nekaterimi slovenskimi založniki pričele oblikovati podlage za novo platformo za izposojo e-knjig v knjižnicah. Konec tega leta je IZUM oblikoval platformo, poimenovano COBISS Ela, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto pa je s podporo in sodelovanjem Združenja splošnih knjižnic ter v sodelovanju z založniki oblikovala poslovni model njenega upravljanja. V začetku leta 2024 se je za novo platformo pričelo testno obdobje, ki se v teh dneh zaključuje in COBISS Ela je pripravljena za uporabo vseh deležnikov – založnikov, knjižničarjev in, kar je najpomembneje, bralcev.

COBISS ELA bo javnosti predstavljena na medijskem dogodku 17. junija, takrat bo tudi že dostopna v vseh splošnih knjižnicah. Čez nekaj dni prihaja torej nova, javna platforma, ki bo uporabnikom prinesla veliko izbiro naslovov, hitro in enostavno izposojo ter bo prijazna za založnike, knjižničarje, predvsem pa za bralce.

V splošnih knjižnicah smo na področju e-knjig ledino orali skupaj z založbo Beletrina, iz česar je leta 2013 zrasel BIBLOS, spletni portal za izposojo e-knjig. V obdobju desetih let in več smo skupaj ustvarjali in zoreli, v prvi vrsti pa smo želeli oblikovati in zadovoljiti našega uporabnika, bralca e-knjig. Skupna pot je na obeh straneh zahtevala kompromise, ki so bili velikokrat mogoči, drugič ne, vendar smo kljub temu nekako našli skupno pot.

V tem trenutku so kompromisi očitno nemogoči, kar dokazuje sporočilo Beletrine, ki smo ga v splošnih knjižnicah prejeli v petek, 31. 5. 2024:

Spoštovani!

Z Združenjem splošnih knjižnic (ZSK), ki zastopa interese splošnih knjižnic, v letošnjem letu nismo našli skupnega dogovora za sodelovanje pri uporabi platforme za izposojo e-knjig Biblos. Letos smo članicam in članom slovenskih splošnih knjižnic omogočali izposojo e-knjig na platformi Biblos izključno na lastne stroške, kar pa je postalo za nas finančno nevzdržno. Zaradi tega bomo na platformi Biblos z dnem 1. 6. 2024 prenehali zagotavljati izposojo e-knjig.

Lep pozdrav!
Mitja Čander
Direktor

Širša izjava Beletrine o prekinitvi sodelovanja s knjižnicami in njenih razlogih v interpretaciji Beletrine je ta dan napolnila tudi različne medije. V njih poleg ostalega preberemo še namero, za katero smo v knjižnicah izvedeli iz medijev :

…Čeprav k temu formalno ni zavezana, bo Beletrina splošnim knjižnicam omogočila prenos vseh licenc za e-knjige, ki so jih kupile do konca leta 2023 in jih bralci še niso porabili, na nov sistem, saj se zavzema za čim širšo dostopnost e-knjig v slovenskem jeziku…

V okviru svojega poslanstva smo knjižničarji in z nami knjižnice zavezane k javnemu dobru. Želimo in upamo si verjeti, da je v zgoraj navedeni izjavi Beletrine tudi takšna zaveza in veseli nas, da z Beletrino delimo poslanstvo zavzemanja za čim širšo dostopnost e-knjig v slovenskem jeziku. Zato močno pozdravljamo v medijih izraženo namero, da zelo pomemben Beletrinin opus e-knjig prihaja na Platformo COBISS Ela preko neizkoriščenih licenc sistema Biblos. Samo zavezništvo vseh deležnikov v knjižni verigi je lahko porok prihodnosti slovenske knjige, bralne pismenosti in bralne kulture.

 

Združenje splošnih knjižnic
Upravni odbor

Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek in predsednica Zveze litovskih občinskih splošnih knjižnic Danguoles Abazoriuvienės sta v ponedeljek, 20. maja 2024, v imenu slovenskih in litvanskih splošnih knjižničarjev obnovila Sporazum o sodelovanju in partnerstvu.

Namen sporazuma je  širjenje odnosov med Slovenijo in Litvo na področju razvoja knjižnic, izvajanje prednostnih ciljev kulturne politike držav, povečanje raznovrstnosti, kakovosti in dostopnosti storitev za družbo za vse in spodbujanje izmenjave izkušenj in praks sodelovanja med slovenskimi in litovskimi splošnimi knjižnicami.

Obe združenji se zavezujeta:

• Skupno delovati pri izvajanju pobud za spodbujanje učenja in branja o litvanski in slovenski kulturi.
• Spodbujati partnerstva knjižnic za izvajanje skupnih programov neformalnega izobraževanja in izmenjav,
• Skupno delovati pri izboljševanju kakovosti in dostopnosti storitev splošnih knjižnic obeh držav za vse, razvijanju koncepta družbeno odgovorne knjižnice.
• Izmenjevati informacije o najnovejših dosežkih na področju knjižničarstva v svojih državah, razvoju zanimivih, inovativnih in naprednih dejavnosti in medsebojno izmenjavati metode za izboljšanje dela v knjižnicah in izvajati skupne raziskave.