Spomladi leta 2023 so splošne knjižnice skupaj z Institutom informacijskih znanosti (IZUM) in v sodelovanju z nekaterimi slovenskimi založniki pričele oblikovati podlage za novo platformo za izposojo e-knjig v knjižnicah. Konec tega leta je IZUM oblikoval platformo, poimenovano COBISS Ela, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto pa je s podporo in sodelovanjem Združenja splošnih knjižnic ter v sodelovanju z založniki oblikovala poslovni model njenega upravljanja. V začetku leta 2024 se je za novo platformo pričelo testno obdobje, ki se v teh dneh zaključuje in COBISS Ela je pripravljena za uporabo vseh deležnikov – založnikov, knjižničarjev in, kar je najpomembneje, bralcev.

COBISS ELA bo javnosti predstavljena na medijskem dogodku 17. junija, takrat bo tudi že dostopna v vseh splošnih knjižnicah. Čez nekaj dni prihaja torej nova, javna platforma, ki bo uporabnikom prinesla veliko izbiro naslovov, hitro in enostavno izposojo ter bo prijazna za založnike, knjižničarje, predvsem pa za bralce.

V splošnih knjižnicah smo na področju e-knjig ledino orali skupaj z založbo Beletrina, iz česar je leta 2013 zrasel BIBLOS, spletni portal za izposojo e-knjig. V obdobju desetih let in več smo skupaj ustvarjali in zoreli, v prvi vrsti pa smo želeli oblikovati in zadovoljiti našega uporabnika, bralca e-knjig. Skupna pot je na obeh straneh zahtevala kompromise, ki so bili velikokrat mogoči, drugič ne, vendar smo kljub temu nekako našli skupno pot.

V tem trenutku so kompromisi očitno nemogoči, kar dokazuje sporočilo Beletrine, ki smo ga v splošnih knjižnicah prejeli v petek, 31. 5. 2024:

Spoštovani!

Z Združenjem splošnih knjižnic (ZSK), ki zastopa interese splošnih knjižnic, v letošnjem letu nismo našli skupnega dogovora za sodelovanje pri uporabi platforme za izposojo e-knjig Biblos. Letos smo članicam in članom slovenskih splošnih knjižnic omogočali izposojo e-knjig na platformi Biblos izključno na lastne stroške, kar pa je postalo za nas finančno nevzdržno. Zaradi tega bomo na platformi Biblos z dnem 1. 6. 2024 prenehali zagotavljati izposojo e-knjig.

Lep pozdrav!
Mitja Čander
Direktor

Širša izjava Beletrine o prekinitvi sodelovanja s knjižnicami in njenih razlogih v interpretaciji Beletrine je ta dan napolnila tudi različne medije. V njih poleg ostalega preberemo še namero, za katero smo v knjižnicah izvedeli iz medijev :

…Čeprav k temu formalno ni zavezana, bo Beletrina splošnim knjižnicam omogočila prenos vseh licenc za e-knjige, ki so jih kupile do konca leta 2023 in jih bralci še niso porabili, na nov sistem, saj se zavzema za čim širšo dostopnost e-knjig v slovenskem jeziku…

V okviru svojega poslanstva smo knjižničarji in z nami knjižnice zavezane k javnemu dobru. Želimo in upamo si verjeti, da je v zgoraj navedeni izjavi Beletrine tudi takšna zaveza in veseli nas, da z Beletrino delimo poslanstvo zavzemanja za čim širšo dostopnost e-knjig v slovenskem jeziku. Zato močno pozdravljamo v medijih izraženo namero, da zelo pomemben Beletrinin opus e-knjig prihaja na Platformo COBISS Ela preko neizkoriščenih licenc sistema Biblos. Samo zavezništvo vseh deležnikov v knjižni verigi je lahko porok prihodnosti slovenske knjige, bralne pismenosti in bralne kulture.

 

Združenje splošnih knjižnic
Upravni odbor

Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek in predsednica Zveze litovskih občinskih splošnih knjižnic Danguoles Abazoriuvienės sta v ponedeljek, 20. maja 2024, v imenu slovenskih in litvanskih splošnih knjižničarjev obnovila Sporazum o sodelovanju in partnerstvu.

Namen sporazuma je  širjenje odnosov med Slovenijo in Litvo na področju razvoja knjižnic, izvajanje prednostnih ciljev kulturne politike držav, povečanje raznovrstnosti, kakovosti in dostopnosti storitev za družbo za vse in spodbujanje izmenjave izkušenj in praks sodelovanja med slovenskimi in litovskimi splošnimi knjižnicami.

Obe združenji se zavezujeta:

• Skupno delovati pri izvajanju pobud za spodbujanje učenja in branja o litvanski in slovenski kulturi.
• Spodbujati partnerstva knjižnic za izvajanje skupnih programov neformalnega izobraževanja in izmenjav,
• Skupno delovati pri izboljševanju kakovosti in dostopnosti storitev splošnih knjižnic obeh držav za vse, razvijanju koncepta družbeno odgovorne knjižnice.
• Izmenjevati informacije o najnovejših dosežkih na področju knjižničarstva v svojih državah, razvoju zanimivih, inovativnih in naprednih dejavnosti in medsebojno izmenjavati metode za izboljšanje dela v knjižnicah in izvajati skupne raziskave.

Združenje splošnih knjižnic na današnji dan podeli nagrade najboljšim knjižničnim projektom, ki so nastali v obdobju zadnjih treh let.

V ponedeljek, 20. novembra, je dan slovenskih splošnih knjižnic. Na ta dan bodo na prireditvi v Centru Rog v Ljubljani podeljene nagrade za najboljše projekte v splošnih knjižnicah. Izmed štirinajstih prijavljenih projektov je komisija pri Združenju splošnih knjižnic letos izbrala dva, ki  izkazujeta  inovativen pristop pri oblikovanju storitev za ranljive ciljne skupine uporabnikov in s tem kažeta na proaktivno delovanje knjižnic v zahtevnih in stalno spreminjajočih se razmerah.

Nagrado prejmeta:

Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem za storitev »Osebni knjižničar«.

Ugotovitev knjižnice, da pri uporabnikih ranljivih ciljnih skupin obstaja izrazita potreba po bolj osebnem stiku s knjižničarjem oz. knjižničarko, je navedla na odločitev za uvedbo storitve osebni knjižničar. Storitev je namenjena vsem, ki imajo težave z vzpostavljanjem socialnih stikov in v določenem okolju potrebujejo vnaprej znane ali predvidljive situacije. Z uporabo te storitve ima  uporabnik možnost, da ga v knjižnici vedno sprejme njegov osebni knjižničar, ki bolje pozna njegove interese in ovire ter mu zato bolj kvalitetno svetuje. S tem uporabniki spoznajo, kaj knjižnica pomeni in postajajo enakopravni, polnomočni samostojni obiskovalci knjižnice in enakopravno dostopajo do informacij, gradiva in različnih storitev in dejavnosti.  Ne voljo je OBRAZLOŽITEV nagrade.

 

Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož  je s projektom  ZA KULTURNO VKLJUČEVANJE BREZ MEJA IN OMEJITEV  bistveno vplivala na življenje ciljne skupine migrantov iz Ukrajine. S pričetkom ruske invazije na Ukrajino se je na območje zateklo večje število ukrajinskih državljanov, predvsem mater z otroki. Zavedanje, da njihova stiska ni le ekonomska, saj so s selitvijo izgubili domače socialne stike in stik z lastno kulturo ter se dnevno srečevali s povsem novim okoljem, jezikom in kulturo, je knjižnico spodbudilo k ukrepanju in spoznanju, da lahko knjižnica bistveno pripomore pri integraciji te skupine priseljencev, njihovi enakopravni aktivni udeležbi v različnih sferah družbenega življenja kot tudi pri spreminjanju pogleda same lokalne skupnosti nanje. Projekt je potekal v obliki novih aktivnosti, ustvarjenih specifično za to skupino uporabnikov, na katerih bi ti spletli vezi z lokalnim prebivalstvom, kot tudi vključevanja v že obstoječe projekte.  Na voljo je OBRAZLOŽITEV nagrade.