Šest občin prejelo naziv Branju prijazna občina

Podelitev nagrad Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte splošnih knjižnic 2023

Teden splošnih knjižnic, 20. do 24. november 2023

Pomembno obvestilo – razpis

Nagrada Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte splošnih knjižnic 2023

7. natečaj “Branju prijazna občina” za leto 2023

Združenje splošnih knjižnic in predsednica Vesna Horžen prejela jabolko navdiha

15. decembra je predsednik republike Borut Pahor podelil priznanja jabolko navdiha za pomembno vlogo pri spodbujanju bralne kulture na Slovenskem Združenju splošnih knjižnic in predsednici Vesna Horžen.

Priznanja so prejeli še Društvo Rastoča knjiga in predsednica Marijana Kolenko, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS in generalna sekretarka Manca Perko ter Manca Košir. Slovesnost je v prijetnem vzdušju potekala v predsedniški palači, prispevek najdete na tej povezavi.

Nekaj utrinkov z dogodka je prikazanih spodaj, na fotografijah, ki jih je prispevala dr. Sabina Fras Popović.

Pet občin prejelo naziv Branju prijazna občina

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS  podelilo nazive občinam, ki posebno pozornost posvečajo knjigi in branju.

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo so danes podelili  nazive Branju prijazna občina. Naziv, ki je namenjen spodbujanju aktivnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, so tokrat prejele občine: Kobarid, Metlika, Prebold, Rogaška Slatina in Vransko. Skupaj je od leta 2017 nazive Branju prijazna občina prejelo 57 občin. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju pa  prejemnica naziva  strokovni komisiji ponovno predstavi  rezultate na tem področju. V letošnjem letu so nazive za nadaljnja tri leta podaljšale občine Dobrepolje, Hoče-Slivnica, Postojna, Ravne na Koroškem in Ruše ter mestne občine Celje, Maribor in Velenje.

Občine so pomembni dejavniki pri spodbujanju branja. Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal  z namenom, občine spodbuditi k aktivnejši vlogi v lokalni skupnosti, da z zavestnim načrtovanjem, oblikovanjem in postavljanjem ciljev na tem področju sodelujejo pri izboljševanju bralne pismenosti in bralne kulture med prebivalci RS. Občine v svojih vlogah za pridobitev naziva izkazujejo visoko zavedanje o pomenu branja in knjige skozi odnos do knjižnične dejavnosti kot obvezne javne službe, in kar je še bolj pomembno, z lastnim razmislekom in ustvarjalnimi projekti.

Vesna Horžen, predsednica Združenja splošni knjižnic je o delu strokovne komisije in projektu povedala: ″Branje spodbuja intelekt, sprošča, širi znanje, izboljšuje osredotočenost, besedni zaklad, pisanje in spomin, spodbuja kritično in analitično razmišljanje, zabava in še mnogo drugih pozitivnih učinkov ima. Naš cilj je, da so vse slovenske občine branju prijazne. Občine imajo velik vpliv na kakovost bivanja svojih prebivalcev. Ugotavljamo, da občine, ki so naziv Branju prijazna občina že pridobile, nadgrajujejo in izboljšujejo aktivnosti na področju knjige in branja s tem pa izboljšujejo svojo raven delovanja na socialnem, ekonomskem in kulturnem področju. Občine to počnejo v sodelovanju s knjižnicami, ki so njihov najbolj naraven partner pri spodbujanju branja.″

Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije: »Branje že od malih nog pomaga razvijati in ohranjati domišljijo, bogatiti besedni zaklad in razvijati ustvarjalnost. Dobra knjiga odpira obzorja, stimulira duha in naš občutek za izražanje lastne izkušnje. O knjigah in knjižnih vsebinah se je treba pogovarjati, razvijati dialog, tudi medgeneracijsko. Letošnje dobitnice certifikatov Branju prijazna občina in tiste, ki ga z letošnjim letom uspešno podaljšujejo, se tega dobro zavedajo in s svojimi vključujočimi projekti sistematično podpirajo.«

Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo: »Branje je več kot le branje. Danes je za vsakogar od nas še posebej pomembno za soočane z obsežnimi in kompleksnimi informacijami. Branje je znanje, ki nam iz poplave podatkov, ki jih proizvaja sodobni svet, pomaga razločiti pomen. Med pravimi ter lažnimi novicami in alternativnimi dejstvi nam pomaga razumeti resnico. Od tega je danes pomembno zaupanje med ljudmi, zaupanje v institucije in zaupanje v demokracijo. Zato je promocija bralne kulture na lokalnem nivoju tako pomembna.«

Prireditev ob Dnevu splošnih knjižnic, Krško, 18. novembra 2022

Organizatorja: Združenje splošnih knjižnic in Valvasorjeva knjižnica Krško.

Teden splošnih knjižnic se je zaključil v petek, 18.11.2022 z Dnevom splošnih knjižnic v Krškem. Na dogodku so bile podeljene nagrade Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte, ki na poseben in inovativen način zbližujejo knjige in bralce, ter nagrada za najboljšega ustvarjalca bralnih priporočil na portalu Dobreknjige.si.

Podelitev nagrad Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte splošnih knjižnic 2022

Združenje splošnih knjižnic danes, 18. novembra, podeljuje nagrade najboljšim knjižničnim projektom, ki so nastali v obdobju zadnjih treh let.

V nedeljo, 20. novembra, je Dan slovenskih splošnih knjižnic. Letos ga v knjižnicah obeležujejo že v petek, 18. novembra, ko so podeljene nagrade za najboljše projekte v splošnih knjižnicah. Izmed trinajstih prijavljenih projektov je komisija pri Združenju letos izbrala tri, ki kažejo inovativen pristop k strokovnemu knjižničarskemu delu oziroma k oblikovanju storitev za uporabnike.

Nagrade, ki so letos podeljene na prireditvi v Krškem, prejmejo:

KNJIŽNICA LENART za projekt OD POBUDE LAČNI MORDA? DO KNJIGE KE ‘MO JELI?, v katerem je z zbiranjem receptov in anekdot iz domačih kuhinj iz druge polovice 20. stoletja in z zbiranjem kuhinjskih pripomočkov oživila kulturno dediščino Slovenskih Goric, ki jo je predstavila v knjigi KE ‘MO JELI?, s čimer je pokazala, da je knjižnica veliko več kot le urejene knjižne police in izposoja gradiva.

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA za projekt BEDIMO Z LEONARDOM – NOČ V MESTNI KNJIŽNICI LJUBLJANA, v katerem je v ospredje postavila strokovno in poljudno gradivo, znanost in raziskovanje in ga namenila tretji triadi osnovne šole. Mladi med 12. in 15. letom aktivno preživijo celo noč v knjižnici ob dogodkih, ki so vezani na naravoslovje in tehniko, matematiko in informatiko. Splošno knjižnico tako predstavijo udeležencem in javnosti kot prostor promocije znanja in znanosti.

POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA MURSKA SOBOTA za projekt KATALOGIZACIJA JUDOVSKIH MOLITVENIKOV IN OBREDNIH KNJIG IZ OBDOBJA OD 1779 DO 1942, v katerem je z zahtevno strokovno obdelavo judovskih molitvenikov in obrednih knjig omogočila raziskovalno delo na tem gradivu, z osnovanjem Judovske zbirke pa se poklanja spominu nekdanjega dela svoje skupnosti in gradi zavest o kulturi in preteklosti svojega kraja.

VSEM NAGRAJENIM KNJIŽNICAM ISKRENO ČESTITAMO!

V letošnjem letu je bila podeljena še ena nagrada in sicer za najboljšega knjižničarja, ustvarjalca bralnih priporočil na portalu Dobreknjige.si.

Prvo priznanje za najboljšega knjižničarja, ustvarjalca bralnih priporočil na portalu slovenskih splošnih knjižnic Dobreknjige.si v letu 2021, je prejela Jana Maja Valentinčič, bibliotekarka iz Mestne knjižnice Ljubljana. Kot je v obrazložitvi zapisala strokovna komisija, Jana Maja Valentinčič bogati portal tako s kvaliteto kot tudi kvantiteto bralnih priporočil. Pri tem se poglablja v dela zahtevnejših avtorjev, tudi slovenskih, ki jih predstavlja poglobljeno analitično, jasno in komunikativno.

Med prijavami pa so še nekateri zelo posebni projekti, ki jim je komisija izrekla posebno pohvalo. Z veliko mero občutka za svoje okolje in ljudi v njem so jih oblikovale naslednje knjižnice:

Mestna knjižnica Kranj za projekt Knjižnica čustev, ki predstavlja nov oz. drugačen način izbire knjig in sicer jih razvršča po čustvih, ki jih najbolj zaznamujejo. Rezultati projekta so fizična knjižnica čustev, spletni portal ter biblioterapevtska bralna srečanja.

Knjižnica Bena Zupančiča Postojna za projekt Soba pobega – knjižnična detektivka med knjižnimi policami, v katerem skozi knjižnično detektivko, kjer se išče ukradena knjiga, udeleženci pobližje spoznajo oddelke knjižnice, organizacijo ter postavitev knjig in različno knjižnično gradivo.

Knjižnica Šmarje pri Jelšah za projekt Mednarodno okolje navdihuje knjižničarje in uporabnike. Knjižnica med svojimi zaposlenimi širi obzorja z načrtnim intenzivnim vključevanjem mednarodnih projektov v svoje delo. Rezultati mednarodnega delovanja, v katerega vključuje tudi svoje uporabnike, so številne nove knjižnične vsebine.

Teden splošnih knjižnic, 14. do 18. november 2022

Med 14. in 18. novembrom 2022 knjižnice po vsej Sloveniji praznujemo Teden splošnih knjižnic. V prihajajočih dneh se bodo v knjižnicah zvrstili različnih dogodki, s katerimi želimo nagovoriti vse prebivalce v lokalnih skupnostih, zveste obiskovalce knjižnic, pa tudi tiste, ki v knjižnice ne zahajajo. Rdeča nit letošnjega Tedna in Dneva splošnih knjižnic je povabilo IZVOLITE (V) KNJIŽNICO!

V Sloveniji so knjižnice dostopne v vseh okoljih, svoje poslanstvo izvajajo v 274 krajevnih enotah in s 13 bibliobusi, ki izvajajo knjižnično dejavnost na 806 postajališčih. Vse enote so skupaj odprte 294.767 ur, kar pomeni 8,4 minute na prebivalca RS oziroma na potencialnega uporabnika knjižnice. Vsako uro odprtosti v prostore splošne knjižnice vstopi v povprečju 22 uporabnikov.

Splošne knjižnice so s tako razvejano knjižnično mrežo najbolj dostopne kulturne ustanove v slovenskem prostoru. Prisotnost knjižnic in knjižničarjev v domačih okoljih prebivalcev je med njimi ustvarilo zaupanje, ki ga uporabniki izkazujejo z redno uporabo storitev knjižnic in z naklonjenostjo do dela knjižničarjev.

Splošne knjižnice imajo pomembno vlogo v življenju vseh članov družbe, zato povabilo »izvolite v knjižnice in izberite njihove dejavnosti!« velja prav za vsakogar. Za tiste, ki delajo šele prve korake na področju branja in pismenosti in jim knjižničarji posvečajo prav posebno pozornost. Vedoželjnim pomagajo in jih spodbujajo pri ustvarjalnosti, vsem prebivalcem omogočajo uporabo sodobnih tehnologij, pomagajo pri iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, omogočajo vseživljenjsko učenje in pridobivanje znanja. Za lokalna okolja raziskujejo in varujejo kulturno dediščino ter spoznavajo prebivalce z različnimi avtorji leposlovnih del, ki jih povabijo v svojo sredino.

Namen in poslanstvo splošnih knjižnic je zadovoljiti potrebe in želje naših uporabnikov vseh starosti pri vključevanju v družbo na vseh področjih. Vsaka slovenska občina ima svojo knjižnico, ki ji specifika lokalne skupnosti vdahne njej lastnega duha. Tako tudi celotno slovensko splošno knjižničarstvo odraža duha naroda in mu sočasno odpira druge svetove, s tem pa nove možnosti. Pestrost vsebin v knjižnicah omogoča raznolikost njihovih poslanstev, ki na široko odpirajo podlage za razvoj posameznika in ustvarjajo pogoje za njegovo tvorno vključevanje v družbo.

Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic, je ob tem povedala: “Knjižnice so zaupanja vreden svet v malem, ker hranijo in omogočajo dostop do duha in znanja vsega človeštva. So poslednja oaza človečnosti. Živimo in delamo v času, ko je zaupanje vrednota, ki izginja, knjižnice pa se jo trudijo ohranjati in s tem omogočajo možnosti za prihodnost. Zato je pomembno, izvoliti oziroma izbrati knjižnico!”

Teden splošnih knjižnic se bo v petek, 18.11.2022 zaključil z Dnevom splošnih knjižnic v Krškem. Na ta dan bodo podeljene nagrade Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte, ki na poseben in inovativen način zbližujejo knjige in bralce, ter nagrade za tiste knjižničarje, ki bralcem kvalitetno pripovedujejo o knjigah na portalu Dobreknjige.si . Nagrajence in njihove projekte bomo na ta dan podrobneje predstavili na dogodku, objavljenem na spletni strani https://www.knjiznice.si/.

Knjižnice so kot fizični in virtualni prostori učenja, prireditev, srečevanja in navdiha v lokalni skupnosti, informacijski centri ali tretji postori druženja, socialnega mreženja in demokratičnega sodelovanja. Več kot polovica prebivalcev RS uporablja splošne knjižnice in njihove storitve, vsak član je kljub posebnim razmeram zaradi epidemije v letu 2021 knjižnico obiskal 15-krat in si izposodil 39 enot gradiva.

V Sloveniji je razvoj knjižnic usmerjen v krepitev delovanja mreže knjižnic, razvoj novih storitev, pridobivanje znanj, potrebnih kot odgovor na neprestane spremembe v družbi ter v utrjevanje vloge knjižnice kot aktivnega partnerja v družbi.

Več informacij:
Združenje splošnih knjižnic
Vesna Horžen, predsednica
Adamičeva 15, Grosuplje
Tel. 01 290 94 20
E-pošta: vesna.horzen@zdruzenje-knjiznic.si

Nagrada Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte splošnih knjižnic 2022

Združenje splošnih knjižnic že deseto leto zapored razpisuje nagrado za najboljše projekte z namenom spodbuditi razvoj in kakovostno delo splošnih knjižnic ter napredek na področju storitev za uporabnike, na področju strokovnega dela in na področju vodenja knjižnic.

Na razpis za nagrado lahko kandidira posamezna splošna knjižnica, ki je izvedla projekt samostojno ali v partnerstvu z drugimi organizacijami v okolju, vendar je nosilka projekta splošna knjižnica. Knjižnica svojo kandidaturo prijavi sama. Vrednost vsake nagrade je 1.000 EUR, nagrado prejme knjižnica kot pravna oseba.

Prijave pošljite do vključno 21. oktobra 2022 po pošti na naslov

Združenje splošnih knjižnic
Adamičeva 15
1290 Grosuplje

in
po e-pošti na naslov (v Wordu)
vesna.horzen@zdruzenje-knjiznic.si

Po pošti lahko prijavi priložite tudi promocijski material za projekt, ki ga prijavljate.
Projekte bo presojala štiričlanska komisija, ki jo imenuje Upravni odbor Združenja splošnih knjižnic.

Nagrada bo podeljena ob nacionalnem dogodku ob Dnevu splošnih knjižnic, 18. novembra 2022.

Besedilo razpisa 2022
Prijavnica 2022 za projekte s področja storitev za uporabnike
Prijavnica 2022 za projekte na področju strokovnega dela knjižnice

6. natečaj “Branju prijazna občina” za leto 2022

Občine ponovno vabljene k prijavi na natečaj, ki poteka od Prešerna do Prešerna, od 8. februarja do 3. decembra.

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije občine spet vabijo k prijavi na natečaj, na katerem se bodo potegovale za naziv Branju prijazna občina. Projekt, ki letos poteka že šestič,  je uspešno spodbudil občine, da z različnimi aktivnostmi in ukrepi izvajajo spodbujanje izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Do sedaj je naziv pridobilo že 52 občin.

Javni natečaj bo potekal med 8. februarjem in 30. septembrom 2022, podelitev nazivov Branju prijazna občina pa bo na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2022.

Besedilo javnega natečaja najdete tukaj

Šest občin prejelo naziv Branju prijazna občina

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS že petič podeljujejo nazive slovenskim občinam, ki posebno pozornost posvečajo knjigi,  bralni pismenosti in kulturi.

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo so na Ta veseli dan kulture, že peto leto zapored, podelili nazive Branju prijazna občina. Naziv, ki je namenjen spodbujanju aktivnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, so tokrat prejele občine: KOZJE, LENDAVA, RIBNICA, MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC, TRBOVLJE in VODICE.

Od leta 2017 je nazive Branju prijazna občina prejelo 52 občin. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju pa prejemnica naziva strokovni komisiji ponovno predstavi svoje nove projekte na tem področju. V letošnjem letu je komisija naziv za nadaljnja tri leta potrdila 12 občinam: BREŽICE, DOLENJSKE TOPLICE, DOMŽALE, GROSUPLJE, HRASTNIK, HRPELJE-KOZINA, JESENICE, MEDVODE, SLOVENSKE KONJICE, ŠMARTNO PRI LITIJI, TRŽIČ in ZREČE.

Občine so pomembni dejavniki pri spodbujanju branja. Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal  z namenom, občine spodbuditi k aktivnejši vlogi v lokalni skupnosti, da z zavestnim načrtovanjem, oblikovanjem in postavljanjem ciljev na tem področju sodelujejo pri izboljševanju bralne pismenosti in bralne kulture med prebivalci RS. Občine v svojih vlogah za pridobitev naziva izkazujejo visoko zavedanje o pomenu branja in knjige skozi odnos do knjižnične dejavnosti kot obvezne javne službe, še bolj pa je pomembno, tudi z lastnim razmislekom in ustvarjalnimi projekti.

Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic je o delu strokovne komisije in projektu povedala:

»Občine, ki so pridobile naziv, prepoznavajo področje knjige in branja kot enega od strateških področij v svoji lokalni skupnosti, kar dokazujejo s svojimi razvojnimi dokumenti na področju kulture, kjer ima vse, kar je povezano s knjigo, posebno mesto. Občine so se tvorno vključile v oblikovanje dejavnosti na področju spodbujanja branja in podpore knjigi kot partnerji in zavezniki tako v sodelovanju s knjižnicami, kot tudi samostojno in v povezavi z drugimi ustanovami pri razvoju različnih projektov, dejavnosti in dogodkov. Z aktivnostmi za spodbujanje branja izboljšujejo bivanjsko raven svojih prebivalcev na socialnem, ekonomskem in kulturnem področju ter jim omogočajo, da kakovostno preživljajo čas, krepijo družinske vezi, se izobražujejo, raziskujejo in se povezujejo med seboj. Zavedanje o pomenu branja pa ni samo produkt tega posebnega časa, ampak je, sodeč po predstavljenih programih, del identitete lokalne skupnosti in s tem narodne zavesti.«

Dogodek ob podelitvi nazivov, ki ga organizira Združenje splošnih knjižnic, na Ta veseli dan kulture v letu 2021 gosti Ministrstvo za kulturo in v njegovem imenu je občine, prejemnice naziva, takole nagovorila državna sekretarka, dr. Ignacija Fridl Jarc:   

»Tretjega decembra, na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna, Slovenija praznuje Ta veseli dan kulture. V letu, ko častimo 30. obletnico naše samostojne države, in v mesecu, ko Slovenija zaključuje predsedovanje Svetu Evropske unije, je Prešernov klic o »edinosti, sreči in spravi« iz naše nacionalne himne Zdravljice in iz časov, ko svoboda besede ni bila samoumevna, v današnje razmere, ko se vsi soočamo s težko epidemijo, poziv, da kljub oteženim možnostim za druženje lahko v sebi ohranjamo radost nad dosežki evropskega prostora na področju spoštovanja človekovih pravic, tudi pravice do govora, pisanja, ustvarjanja, védenja in znanja. Prav knjiga je bila tista, ki je vse naštete vrednote ponesla med ljudi. Enako poslanstvo ohranja danes projekt Branju prijazna občina, ki ga je leta 2016 v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije zasnovalo Združenje splošnih knjižnic in v okviru katerega se od leta 2017 podeljuje naziv Branju prijazna občina. Njegov namen je na občinskem nivoju vzpostavljati in zagotavljati možnosti za več in boljše branje občank in občanov vseh generacij ter si prizadevati za boljšo dostopnost knjige, ki zmore učiti, razsvetljevati razum, bodriti srce, krepiti domišljijo, spodbujati ustvarjalnost, povezovati na videz nezdružljive svetove, nagovarjati posameznika k iskanju drugega in drugačnega ter spreminjati skupnost. Veseli smo, da se pomena knjige, bralne pismenosti in bralne kulture zaveda vedno več slovenskih občin, tudi letošnje prejemnice naziva, za kar jim Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije izreka zahvalo in čestitke.«

Peter Misja, predsednik Skupnosti občin Slovenije takole razmišlja:

»Ob vseh izzivih današnjega časa in stalnih tehnoloških dražljajih je odklop od vsakdana poseben trenutek, še posebej, ko ga začinimo s knjigo. Tega se dobro zavedajo danes nagrajene občine. Občine, ki so na današnji prireditvi podaljšale veljavnost certifikata in tiste, ki so ga letos pridobile prvič, s svojimi dobrimi, drznimi in inovativnimi pristopi ter infrastrukturnimi obogatitvami, izražajo veliko mero skrbi za bralno kulturo in vedo, da je branje nepogrešljiva začimba življenja.«

Podelitev nagrad Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte splošnih knjižnic 2021

Ob Dnevu splošnih knjižnic Združenje splošnih knjižnic že deveto leto zapored podeljuje nagrado za najboljše projekte splošnih knjižnic. 

Oglejte si prireditev in razglasitev nagrad!

Združenje splošnih knjižnic danes, 19. novembra, podeljuje nagrade najboljšim knjižničnim projektom, ki so nastali v obdobju zadnjih treh let.

V soboto, 20. novembra, je Dan slovenskih splošnih knjižnic. Letos ga v knjižnicah obeležujemo že dan prej, v petek, 19. novembra, ko so, tokrat že deveto leto,  podeljene nagrade za najboljše projekte v splošnih knjižnicah. Izmed petnajstih prijavljenih projektov je komisija pri Združenju splošnih knjižnic letos izbrala tri, ki kažejo inovativen pristop k strokovnemu knjižničarskemu delu oziroma k oblikovanju storitev za uporabnike.

Nagrade, ki so letos podeljene na virtualnem dogodku, prejmejo:

Mariborska knjižnica  za projekt  »Podcasti ABC bralne pismenosti”: Knjižnica na inovativen način preko podcastov ozavešča strokovno in splošno javnost o pomenu bralne pismenosti in bralne kulture v širšem javnem prostoru.

Podcasti Centra za spodbujanje bralne pismenosti Mariborske knjižnice so inovativen način ozaveščanja strokovne in širše splošne javnosti o pomenu bralne pismenosti ter gradnji bralne kulture v širšem javnem prostoru. Projekt podcastov se navezuje na doseganje ciljev Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti in uresničevanje strokovnih priporočil za splošne knjižnice.

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto za projekt “24-urna izposoja naročenega knjižnega gradiva«, ki omogoča uporabniku 24-urno izposojo naročenega knjižnega gradiva neodvisno od lokacije ter delovnega časa knjižnice.

Knjižnična storitev 24-urne izposoje naročenega knjižnega gradiva iz zbirke matične enote, ki ga  uporabnik prevzame v za to namenjeni pametni omari, samostojno, hitro in neodvisno od lokacije ter delovnega časa knjižnice predstavlja pomembno noviteto, zlitje osnovne dejavnosti knjižnic in zmožnosti informacijske tehnologije.  Projekt je zasnovan sodobno in v skladu s potrebami časa, saj omogoča uporabnikom prevzem naročenega gradiva kadarkoli to časovno uspejo. Na takšen način prihajajo naproti tudi uporabnikom, ki imajo netipične in zahtevne časovne razporeditve in obveznosti.

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik za projekt Kamniška literarna transverzala:  s povezovanjem različnih področij, dejavnosti, okolij in izvajalcev omogoča uporabnikom te knjižnične storitve drugačno izkušnjo knjižnice.

Kamniška literarna transverzala je voden pohod, na katerem udeleženci spoznavajo določeno okolje, kulturne in naravne znamenitosti ter osebnosti, ki izhajajo iz tega okolja. Za vsako transverzalo nastane vodnik, ki vsebuje predstavitev kraja ali območja, vključuje odlomke strokovnih in literarnih del o območju, slikovno in tudi kartografsko gradivo, pri njej pa poleg knjižničnega osebja sodelujejo poznavalci iz lokalnega okolja, društva, ustanove in krajevne skupnosti ali posamezniki, kot pripovedovalci in tudi kot vodniki.

VSEM NAGRAJENIM KNJIŽNICAM ISKRENI ČESTITAMO!

Med prijavami pa so še nekateri zelo posebni projekti, ki  jim komisija izreka posebno pohvalo. Z veliko mero občutka za svoje okolje in ljudi v njem so jih oblikovale naslednje knjižnice:

Knjižnica Lenart je v prijavi predstavila  dva projekta: enega za delo z uporabniki, predvsem s tistimi ciljnimi skupinami, ki so v času epidemije zaradi slabšega poznavanja in uporabe spletnih orodij ostale na robu in so se jim približali na drugačen način, in drugega za strokovno delo, ki je na izjemno zanimiv način na splet prenesel domoznansko dejavnost.

Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, ki se je poglobljeno in sočutno približala tistim potencialnim uporabnikom, ki nimajo stika s  knjižnico in je ne zaznavajo kot  del njihovih življenj ter s tem dvignila obisk in izposojo, kar je strokovno poglobljeno tudi ves čas spremljala.

Knjižnica Radlje ob Dravi, ki  deluje v zelo redko poseljenem mejnem okolju. To  je podvrženo velikemu številu dnevnih migracij, kar se kaže tudi pri obisku knjižnice. Projekt, ki so ga predstavili,  povezuje skupino v vrtcu, knjižnico in družino z dolgoročnim ciljem, spodbujati obiskovanje knjižnice in branje, predvsem pa tvorno sodelovati pri ohranjanju kulture, jezika in poselitve tega občutljivega geografskega prostora.

TUDI TEM KNJIŽNICAM ZA NJIHOVE PROJEKTE ISKRENE ČESTITKE!

Teden splošnih knjižnic, od 15. do 20. november 2021

Med 15. in 20. novembrom 2021 knjižnice po vsej Sloveniji praznujemo Teden splošnih knjižnic. V prihajajočih dneh se bodo v knjižnicah zvrstili različnih  dogodki, veliko bo zaradi posebnih razmer virtualnih, s katerimi želimo nagovoriti zveste obiskovalce knjižnic in prebivalce v lokalnih skupnostih pa tudi tiste, ki v knjižnice ne zahajajo. Posebno pozornost bomo posvetili BRANJU – bralni kulturi in bralni pismenosti, obenem pa bomo opozorili na bogate knjižnične zbirke, ki jih hranimo splošne knjižnice.

Nagrada Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte splošnih knjižnic 2021

Združenje splošnih knjižnic že deveto leto zapored razpisuje nagrado za najboljše projekte z namenom spodbuditi razvoj in kakovostno delo splošnih knjižnic ter napredek na področju storitev za uporabnike, na področju strokovnega dela in na področju vodenja knjižnic.

Na razpis za nagrado lahko kandidira posamezna splošna knjižnica, ki je izvedla projekt samostojno ali v partnerstvu z drugimi organizacijami v okolju, vendar je nosilka projekta splošna knjižnica. Knjižnica svojo kandidaturo prijavi sama. Vrednost vsake nagrade je 1.000 EUR, nagrado prejme knjižnica kot pravna oseba.

Prijave pošljite do vključno 22. oktobra 2021 po pošti na naslov

Združenje splošnih knjižnic
Adamičeva 15
1290 Grosuplje

in
po e-pošti na naslov (v Wordu)
vesna.horzen@zdruzenje-knjiznic.si

Po pošti lahko prijavi priložite tudi promocijski material za projekt, ki ga prijavljate.
Projekte bo presojala štiričlanska komisija, ki jo imenuje Upravni odbor Združenja splošnih knjižnic.

Nagrada bo podeljena ob nacionalnem dogodku na Dan splošnih knjižnic, 20. novembra 2021.

Besedilo razpisa 2021
Prijavnica 2021 za projekte s področja storitev za uporabnike
Prijavnica 2021 za projekte na področju strokovnega dela knjižnice

5. natečaj “Branju prijazna občina” za leto 2021

Občine ponovno vabljene k prijavi na natečaj, ki poteka od Prešerna do Prešerna, od 8. februarja do 3. decembra.

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije  na svojih spletnih straneh objavljajo natečaj, na katerem se bodo občine že petič potegovale za naziv Branju prijazna občina. Projekt je uspešno spodbudil občine – do sedaj jih je naziv pridobilo že 46, da so bolj aktivne pri sprejemanju programov in izvajanju ukrepov za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Javni natečaj bo odprt med 8. februarjem in 30. septembrom 2021, podelitev nazivov Branju prijazna občina pa bo 3. decembra 2021.

Besedilo javnega natečaja najdete tukaj

Podaljšanje veljavnosti naziva Branju prijazna občina

Letos potečejo tri leta od  podelitve naziva Branju prijazna občina v letu 2018 in s tem tudi veljavnost naziva za občine, ki so prejele naziv v tem letu.  Njegovo veljavnost lahko podaljšajo  z vlogo, ki jo oddajo do 30. 9. 2021 na naslov Združenja splošnih knjižnic.

Vsa navodila in obrazec za prijavo so v besedilu Podaljšanje naziva Branju prijazna občina – navodila za postopke podaljšanja.

Od Prešerna do Prešerna

natečaj za naziv

Branju prijazna občina

Osem občin prejelo naziv Branju prijazna občina

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS četrto leto   podelilo nazive občinam, ki posebno pozornost posvečajo knjigi,  bralni pismenosti in kulturi

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo so danes, že četrto leto zapored, podelili nazive Branju prijazna občina. Naziv, ki je namenjen spodbujanju aktivnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, so tokrat prejele občine: Kočevje, Miren-Kostanjevica, Ormož, Šempeter-Vrtojba in štiri mestne občine: Mestna občina Koper, Mestna občina Nova Gorica, Mestna občina Novo mesto in Mestna občina Ptuj. Skupaj je od leta 2017 nazive Branju prijazna občina prejelo 46 občin. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju pa prejemnica naziva strokovni komisiji ponovno predstavi rezultate na tem področju. V letošnjem letu so nazive za nadaljnja tri leta podaljšale občina Črna na Koroškem, Ivančna Gorica, Kamnik, Krško, Mestna občina Kranj, Mestna občina Ljubljana, Prevalje, Radovljica, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Škofja Loka, Trzin, Velike Lašče in Žalec.

Občine so pomembni dejavniki pri spodbujanju branja. V času epidemije ravno branje in dostopnost do fizičnih in spletnih gradiv omogoča državljanom, da krepijo svojega duha, bolj kakovostno preživljajo čas, ko je onemogočeno prosto gibanje, prav tako pa so lahko s pomočjo branja nadaljevali izobraževalne procese na daljavo. Knjižnice, kulturne in druge institucije v posameznih lokalnih skupnostih so se v tem času izkazale še za posebej pomembne. Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal ravno z namenom, da občine spodbudi k aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Občine v svoji vlogi izkazujejo odnos do knjižnične dejavnosti kot obvezne javne službe in predstavljajo tudi vse ostale dejavnosti lokalne skupnosti na področju branja.

Vesna Horžen, predsednica Združenja splošni knjižnic je o delu strokovne komisije in projektu povedala: ″Branje spodbuja intelekt, sprošča, širi znanje, izboljšuje osredotočenost, besedni zaklad, pisanje in spomin, spodbuja kritično in analitično razmišljanje, zabava in še mnogo drugih pozitivnih učinkov ima. Naš cilj je, da so vse slovenske občine  branju prijazne. Spodbujanje branja in vlaganje v kulturne, družbene in izobraževalne institucije v lokalni skupnosti so se izkazale za izjemno pomembne ravno v letošnjem letu, ko smo se morali državljani prilagoditi in se osredotočiti na to, kar je na voljo v domačem kraju.  Občine imajo predvsem v teh časih velik vpliv na kakovost bivanja svojih prebivalcev. Ugotavljamo, da občine, ki so naziv Branju prijazna občina že pridobile, nadgrajujejo in izboljšujejo aktivnosti na področju knjige in branja  s tem pa izboljšujejo svojo raven delovanja na socialnem, ekonomskem in kulturnem področju. Občine to počnejo v sodelovanju s knjižnicami, ki so njihov  najbolj  naraven partner pri spodbujanju branja.″

»V teh napornih časih samoosamitve in omejenega gibanja se je toliko bolj pokazalo, kako pomembne so knjige in branje, pa tudi, kako pomembne so knjižnice in dostop do knjižničnega gradiva. Šele takrat, ko se nekaj izgubi, spoznamo, kakšno vrednost v resnici ima,« je o branju in knjigah povedal predsednik Skupnosti občin Slovenije Peter Misja. Občinam prejemnicam nagrade je čestital in povedal, da je » ponosen, ne le na letos prvič nagrajene občine, ki izražajo veliko mero skrbi za bralno kulturo, ob tem pa zmorejo prepoznati najkvalitetnejše projekte občinskih ustanov. V Skupnosti občin Slovenije pa smo ponosni tudi in predvsem na tiste, ki naziv Branju prijazna občina podaljšujejo. Slednje so se morale še posebej dokazati – izbirale so dobre, drzne in inovativne pristope ter na ta način uspele bralno kulturo dvigniti na višji nivo.«

dr. Ignacija Fridl Jarc: »Sleherni človek premore takšno širino misli, kolikor besed pozna v svojem jezikovnem naboru. In če vemo, da človek dela tisto, kar misli, vidimo, kako zelo pomembno je, s kakšno jezikovno popotnico se podaja na svojo življenjsko pot. Zato je zelo pomembno, da od prvih trenutkov po rojstvu krepimo jezikovne sposobnosti otroka in da imamo vse življenje sidrišče, ki se imenuje materni jezik, v katerem oblikujemo svoje misli in ubesedimo svoj odnos do drugega človeka. Siromašnejše, kot bo naše znanje maternega jezika, ki ga lahko usvajamo samo z branjem, toliko bolj skromen in zamejen bo naš življenjski svet. Zato je treba brati in znova brati, če hočemo razširiti meje našega vsakdana in prestopiti v svet domišljije, ki zasije pred nami, ko odpremo prvo stran knjige. Samo če bomo brali, bomo lahko razumeli besedila in pomene med vrsticami, razločili laž in resnico, igro in manipulacijo z jezikom od besed, ki znajo in zmorejo pobožati, zdraviti in preoblikovati na bolje tako posameznika kot družbo. Zato velja posebna čestitka občinam, ki se tega izjemnega poslanstva zavedajo in tudi v okviru akcije Branju prijazna občina pomagajo krepiti zavest o pomenu branja med svojimi prebivalci.«

Teden splošnih knjižnic, od 16. do 20. 11. 2020

Knjižnice po vsej Sloveniji vabijo uporabnike k svojim storitvam
V TEDNU SPLOŠNIH KNJIŽNIC Z NOVIMI PRISTOPI DO UPORABNIKOV IN DIGITALNIMI STORITVAMI
Knjižnice nudijo tudi v času epidemije številna gradiva in vsebine, ki omogočajo uporabnikom podporo pri izobraževalnih procesih na daljavo ter ustvarjanju in bogatenju duha.

Dneve od 16. do 20. novembra zaznamuje teden splošnih knjižnic, v katerem bodo knjižnice po vsej Sloveniji spomnile državljane, kako so se  prilagodile novim razmeram in  katere knjižnične storitve so kljub oviram, ki jih ustvarja epidemija, še vedno dostopne.

Oglejte si, kako knjižnice povezujemo!

Slovenske splošne knjižnice tudi v tem času ponujajo svojim uporabnikom spletne storitve preko različnih digitalnih platform, kot so video vsebine, izobraževanja in predavanja po spletu, povezovanja z drugimi organizacijami v lokalnih skupnostih z namenom obogatitve digitalnih vsebin za uporabnike, izposojo e-knjig in mnogo drugih digitalnih aktivnosti, ki so jih knjižnice ustvarile in izvedle v času epidemije. Seveda pa knjižnice še vedno izposojajo tudi fizične knjige, ki so kljub bogati digitalni ponudbi visoko na lestvici zaželenih knjižničnih storitev. Ravno za to se knjižničarji tudi v času epidemije trudijo za čim večjo dostopnost tega gradiva, ob varni izposoji v knjižnici tudi s pošiljanjem po pošti ali pa ga uporabnikom dostavljajo na kak drug način. Knjižnice so prisotne v 274 krajih po Sloveniji ter s 13 bibliobusi na več kot 700 postajališčih dostopajo do oddaljenih uporabnikov. Prisotnost knjižničarjev v domačih okoljih prebivalcev je ustvarilo zaupanje, ki ga uporabniki izkazujejo storitvam knjižnic in delu knjižničarjev. Živimo in delamo v času, ko je zaupanje najpomembnejša vrednota, ki pomirja in obenem odpira možnosti za prihodnost. Porast uporabe digitalnih knjižničnih storitev, ki jih imajo uporabniki tudi sicer na voljo, kaže na posebnost časa, v katerem živimo. Knjiga v fizični in e- obliki še vedno ostaja nepogrešljivo sredstvo za krepitev duha in najpomembnejši člen v izobraževalnem procesu.
Osnovna vloga knjižnic v današnjem času je razvoj storitev ter dostopnost raznovrstnega gradiva, ki so namenjeni vsem članom družbe, še posebej mladim, tako da lahko razvijajo lastne sposobnosti pri branju, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij, iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, učenju in pridobivanju znanja, prav tako pa spoznavajo različne avtorje in leposlovna dela in pridobivajo dodatna znanja o aktualnih temah v družbi.

V Tednu splošnih knjižnic vse knjižnice po Sloveniji državljanom sporočajo, da kljub razmeram še vedno opravljajo povezovalno vlogo v družbi. Takole so se odzvali uporabniki na storitve, ki so jih pod sloganom »#ostanidoma v stiku s knjižnico« v času prvega vala epidemije pripravili v Knjižnici Šmarje pri Jelšah:

Katarina Ratej, ena izmed uporabnic knjižnice je dejala: ″Všeč mi je, da lahko preko spletnih seminarjev in izobraževanj ostanemo v stiku s knjižnico, da zaposleni ohranjajo stik z vsemi obiskovalci knjižnic in prireditev in tako gradijo most med ljudmi, kljub ukrepom, ki so nas doleteli v letošnjem letu. Meni osebno sta osebni stik in komunikacija zelo pomembna, saj smo ljudje družabna bitja in nas lahko prenehanje komunikacije vodi v tesnobo. Hvaležna sem Knjižnici Šmarje pri Jelšah, da smo lahko redno v stiku.″

Prav tako je o programu knjižnice Šmarje pri Jelšah uporabnik Pavel Kristan dodal: ″Dobrodošla je pobuda in ponudba in sodelovanja med knjižnico, kulturnim domom, univerzo za tretje življenjsko obdobje in muzejem, saj z aktivno udeležbo, kot sta poslušanje in učenje krepimo samozavest in pokažemo lastne sposobnosti drugim. Tako se tke socialna mreža ter živahna in trdna skupnost.″

Teden splošnih knjižnic se bo v petek, 20. 11. 2020 zaključil z Dnevom splošnih knjižnic. Na ta dan bodo objavljene in podeljene nagrade za najboljše projekte, ki so jih knjižnice prijavile na razpis Združenja splošnih knjižnic, in je namenjen povezovanju med knjižnicami, izmenjavi dobrih praks ter krepitvi dejavnosti knjižničarstva, ki podobno kot trenutni časi zahtevajo od knjižnic inovativnost in fleksibilnost, da ostanejo v stiku z uporabniki. Zato je še posebej razveseljivo, da je kar 18 slovenskih splošnih knjižnic prijavilo svoje primere dobrih praks, med katerimi bo strokovni odbor Združenja splošnih knjižnic izbral najbolj inovativne in prepričljive projekte.

Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic, je ob tem povedala: ″V časih pomanjkanja komunikacije, zaprtja šol, vrtcev ter kulturnih, športnih in družabnih organizacij se še bolj zavedamo svojega poslanstva in utiramo drugačne poti do svojih uporabnikov. Povezovanje je naš osnovni motiv letošnjega Tedna knjižnic in pomeni povezovanje z uporabniki, povezovanje z lokalno skupnostjo, povezovanje med knjižnicami z namenom ohranjanja ravni dostopnosti do izobraževalnih, kulturnih, ustvarjalnih vsebin, s katerim krepimo duha v družbi. Ponosni smo, da so v tem letu zaposleni v knjižnicah še posebej motivirani za razvoj programov, kar kaže tudi veliko število prijavljenih inovativnih projektov, ki so prispeli na razpis Združenja splošnih knjižnic. Najboljši od njih prejmejo nagrado. Dan splošnih knjižnic, ki bo v petek, 20. 11. 2020, smo tokrat namenili predstavitvi nagrajenih projektov. Knjižnice ostajajo zaupanja vredne institucije, s tradicionalnimi storitvami in novimi pristopi, ki so jih razvile v tem posebnem času in bodo seveda tudi ostale. Zavedamo se naše vloge in odgovornosti pri oblikovanju odprte družbe, povezovanja in medsebojnega spoštovanja.″

Splošne knjižnice v času epidemije

Poslušajte pogovor z Vesno Horžen, predsednico Združenja splošnih knjižnic, ki je bil na 1. programu Radia Slovenija.

Nagrada Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte splošnih knjižnic 2020

Združenje splošnih knjižnic že osmo leto zapored razpisuje nagrado za najboljše projekte z namenom spodbuditi razvoj in kakovostno delo splošnih knjižnic ter napredek na področju storitev za uporabnike, na področju strokovnega dela in na področju vodenja knjižnic. Na razpis za nagrado lahko kandidira posamezna splošna knjižnica, ki je izvedla projekt samostojno ali v partnerstvu z drugimi organizacijami v okolju.

Prijave pošljite do 21. oktobra 2020

po pošti na naslov

Združenje splošnih knjižnic
Adamičeva 15
1290 Grosuplje

in

po e-pošti na naslov (v Wordu)
vesna.horzen@zdruzenje-knjiznic.si

Besedilo razpisa 2020

Prijavnica 2020 za projekte s področja storitev za uporabnike

Prijavnica 2020 za projekte na področju strokovnega dela knjižnice

Odziv Združenja splošnih knjižnic na predlog Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev o interventnem odkupu knjižne produkcije v splošnih knjižnicah

4. natečaj “Branju prijazna občina” za leto 2020

Občine ponovno vabljene k prijavi na natečaj, ki poteka od Prešerna do Prešerna, od 8. februarja do 3. decembra.

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije  na svojih spletnih straneh objavljajo natečaj, na katerem se bodo občine že četrtič potegovale za naziv Branju prijazna občina. Projekt je uspešno spodbudil občine – do sedaj jih je naziv pridobilo že 38, da so bolj aktivne pri sprejemanju programov in izvajanju ukrepov za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Javni natečaj bo odprt med 8. februarjem in 30. septembrom 2020, podelitev nazivov ″Branju prijazna občina″ pa bo 3. decembra 2020.

Preberite besedilo javnega natečaja!

Podaljšanje veljavnosti naziva Branju prijazna občina

Letos je poteklo tri leta od prvih podelitev naziva Branju prijazna občina in s tem tudi veljavnost naziva. Občine, ki so prejele naziv v letu 2017, lahko podaljšajo njegovo veljavnost z vlogo, ki jo oddajo do 30. 9. 2020 na naslov Združenja splošnih knjižnic.

Vsa navodila in obrazec za prijavo so v besedilu Podaljšanje naziva Branju prijazna občina – navodila za postopke podaljšanja.

Prireditev ob dnevu splošnih knjižnic 2019

Osrednja prireditev ob Dnevu splošnih knjižnic se je odvijala v sredo, 20. novembra v Mariboru.

Na prireditvi sta bili podeljeni nagradi za najboljša projekta. Prejeli sta ju Mariborska knjižnica za projekt Hokejska bralna postava in Knjižnica dr. Toneta Pretnarja iz Tržiča za projekt Digitalno=realno=normalno.

Čestitamo!

Sporočilo za medije lahko preberete na tej povezavi.

Teden splošnih knjižnic 2019

10 občin prejelo naziv Branju prijazna občina

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije so danes v prostorih Levstikove dvorane v Velikih Laščah ob zaključku drugega javnega natečaja podelili 10 občinam nazive Branju prijazna občina. Nazive je prejela ena mestna občina, in sicer Mestna občina Celje ter devet  občin, in sicer Brežice, Divača, Dolenjske Toplice, Domžale, Grosuplje, Jesenice, Medvode, Vrhnika in Zreče. Nagrajene občine so ob podelitvi nazivov nagovorili Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic ter ambasadorka projekta Branju prijazna občina, mag. Tatjana Likar, svetovalka za knjižničarstvo na Ministrstvu za kulturo RS, ki je izrazila nadaljnjo podporo projektu in mag. Jerica Tomšič Lušin, direktorica občinske uprave Velike Lašče.

Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal z namenom, da občine spodbudi k bolj aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. 10 občin, ki so se v letošnjem letu prijavile na natečaj do 30. oktobra 2018, so v svoji vlogi predstavljale dejavnosti lokalne skupnosti na področju branja. Hkrati je bil eden izmed pomembnih pogojev za sodelovanje na natečaju financiranje dejavnosti knjižnic, ki so osrednja institucija, ki vpliva na bralne navade in kulturo v družbi. Strokovna komisija je izbrala vseh 10 prijavljenih občin, ki so izpolnili vse pogoje natečaja in ki s svojimi praksami izstopajo, tako da uspešno spodbujajo sodelovanje in vključevanje prebivalcev lokalne skupnosti, da gojijo branje kot temeljno vrednoto družbe.

Sporočilo za medije

Prejemniki naziva Branju prijazna občina – Utemeljitve

Najboljši projekti v splošnih knjižnicah 2018

Teden splošnih knjižnic 2018

Teden splošnih knjižnic 2018

Splošne knjižnice drugo leto zapored praznujemo teden splošnih knjižnic po vsej Sloveniji. Od 19. do 23. novembra bo po vseh knjižnicah potekalo bogato dogajanje za vse generacije pod enakimi naslovi, vendar v vsaki knjižnici posebno in edinstveno:

  Ponedeljek, 19. 11.: Dobimo se v knjižnici
  Torek, 20. 11.: Dan splošnih knjižnic
  Sreda, 21. 11.: Evropsko leto kulturne dediščine
  Četrtek, 22. 11.: Moja knjižnica praznuje s/z…
  Petek, 23. 11.: Dan modrih knjig

Tedna knjižnic se knjižničarji veselimo, saj takrat še bolj kot običajno razvajamo naše uporabnike. To je priložnost, ko lahko spet poudarimo, da so knjižnice najbolj dostopne kulturne institucije v našem okolju in da v knjižnicah spoštujemo vrednote, ki jih ljudje v tem času zelo pogrešajo.

Osrednji dogodek ob 20. novembru, dnevu splošnih knjižnic bo potekal v Knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici v torek, 20. 11. ob 11. uri. Na dogodku bomo podelili priznanja za najboljše projekte v splošnih knjižnicah.

Nagrada Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte splošnih knjižnic 2018

Povabilo k povezovanju bralne kulture, športa in gibanja

Predsednik republike vročil listine o častnem pokroviteljstvu nad Nacionalnim mesecem skupnega branja 2018

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes v Vili Podrožnik priredil sprejem ob vročitvi listin o častnem pokroviteljstvu ustanovam pobudnicam Nacionalnega meseca skupnega branja 2018.

V Sloveniji številne ustanove, ki skrbijo za bralno kulturo in razvoj bralne pismenosti, že desetletja pripravljajo različne dejavnosti – letos so jih prvikrat povezale v “Nacionalni mesec skupnega branja 2018”. Predsednik republike je prevzel častno pokroviteljstvo nad pobudo, katere dolgoročni cilj je rast bralne kulture in bralne pismenosti Slovenk in Slovencev, doma in v zamejstvu.

Listino o častnem pokroviteljstvu so prejele naslednje ustanove pobudnice: Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Več o dogodku lahko preberete na tej povezavi.

Branju prijazna občina – primeri dobrih praks

Branju prijazna občina – vabilo na predstavitev dobrih praks

Branju prijazna občina 2018

18 občin prejelo naziv Branju prijazna občina

Podelitev nazivov branju prijaznim občinam

Na Dan splošnih knjižnic so podelili nagradi in dali možnost brezplačnega vpisa

Združenje splošnih knjižnic je na osrednjem  nacionalnem dogodku na Dan splošnih knjižnic, ki je potekal danes v Knjižnici Šmarje pri Jelšah, podelilo nagrado za Najboljši projekt splošnih knjižnic v letu 2017 Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Komisijo so prepričali s projektom Obujamo dediščino, ki s pravljičnimi večeri za odrasle v porabskem narečju spodbuja bralno kulturo med Porabskimi Slovenci ter je tako dobra praksa širjenja slovenske kulture in literature čez mejo. Podeljena so bila tudi  priznanja  12 posameznikom, ki so v projektu Berem, torej sem, pomembno obogatili koledar Sekcije za splošne knjižnice s svojimi vtisi o branju in žlahtnosti slovenske literature.

Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic, je ob tem povedala: »Z Dnevom splošnih knjižnic že vrsto let opozarjamo na izjemen pomen knjižnic v Sloveniji, saj so te nenadomestljivo kulturno, izobraževalno in lokalno stičišče, ki izrazito pozitivno vpliva na širjenje bralne kulture pri nas, poleg tega pa ponuja veliko drugih storitev. V splošne knjižnice je včlanjena četrtina prebivalstva, naše prireditve pa obiskuje več kot polovica vseh prebivalcev Slovenije. Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota se je izkazala z edinstvenim projektom obujanja kulturne dediščine na območju, kjer živijo Porabski Slovenci, in se jim približala v njihovem narečju, zato smo ji podelili Nagrado za najboljši projekt splošnih knjižnic v letu 2017.Veseli nas tudi, da vedno več navdušenih bralcev vseh starosti sodeluje v projektu Berem, torej sem.«  

Za vse nove člane splošne knjižnice na današnji Dan splošnih knjižnic ponujajo brazplačen vpis za eno leto. Vsaka knjižnica bo lokalno začinila program Gostije v deželi branja, ki bo potekala do 24. novembra in kjer bo možno v splošnih knjižnicah prelistati Slovenskih TOP 10 knjig (torek, 21.11.), prisluhniti Zgodovini in zanimivosti mojega kraja (sreda, 22.11.), spoznati preostala gradiva knjižnic na vodstvih in delavnicah pod naslovom V knjižnici niso samo knjige (četrtek, 23.11.) ter prelistati najbolj brane knjige iz časa dedkov in babic, ki jih svojim vnukom priporočajo pod naslovom Modrost za mladost (petek, 24.11.).

Združenje splošnih knjižnic povezuje 58 splošnih knjižnic po Sloveniji, od katerih je vsaka organizirana v razvejano mrežo enot, ki delujejo na 271 lokacijah. Združenje povezuje tudi 10 osrednjih območnih knjižnic, pri nas pa deluje še 13 bibliobusov, ki skupaj obiskujejo kar 720 postajališč. V letu 2016 je knjižnice obiskalo 10. 200.000 obiskovalcev, ki so si izposodili 25.670.000 enot knjižničnega gradiva.

Certifikat “Branju prijazna občina” – pravila

Gostija v deželi branja

LETOŠNJI DAN SPLOŠNIH KNJIŽNIC PRAZNUJEMO 20. NOVEMBRA 2017

Združenje splošnih knjižnic napoveduje Dan splošnih knjižnic, ki bo s praznovanjem branja in druženja v knjižnicah povezal več kot 50 krajev po Sloveniji. V splošnih knjižnicah bo od 20. do 24. novembra pestro dogajanje vabilo k vpisu, listanju najbolj popularnih knjig, izposoji zgoščenk, obisku delavnic in strokovnih vodstev.

Nagrada Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte splošnih knjižnic 2017

Branju prijazna občina, vprašanja in odgovori

Veliko zanimanje za naziv Branju prijazna občina

Branju prijazna občina – vabilo na predstavitev

Katera bo branju prijazna občina?

Javni natečaj za pridobitev naziva “Branju prijazna občina”

Naziv Branju prijazna občina, ki ga podeljujeta Združenje splošnih knjižnic in Skupnost občin Slovenije, se v letu 2017 podeljuje prvič. Z nazivom želimo poudariti aktiven prispevek občine  za  izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture v lokalni skupnosti.

V aktualnih tehnološko zelo spremenjenih razmerah je spodbujanje branja različnih ciljnih skupin prebivalstva in razvijanje dojemanja branja kot vrednote prav poseben izziv in pomembna naloga družbe kot celote.  Socialni in ekonomski uspeh posameznika in posledično celotne družbe je v veliki meri odvisen od stopnje bralne pismenosti.  Raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig v RS iz leta 2014 je pokazala, da v Sloveniji število bralcev upada in da je branje premalo cenjena aktivnost posameznika.

S projektom Branju prijazna občina želijo splošne knjižnice v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in Ministrstvom za kulturo spodbuditi lokalne skupnosti k izvajanju ukrepov za  izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture in k zavedanju, da je branje življenjska vrednota.

Glavni cilji projekta so:

• uveljaviti pozitivno javno podobo branja;
• izboljšati zavest o pomenu branja;
• podpreti razvoj in izvajanje javno dostopnih programov in projektov za spodbujanje branja in pismenosti, ki potekajo na lokalni ravni in so namenjeni različnim ciljnim skupinam;
• spodbujati in koordinirati programe ter projekte promocije branja;
• spodbuditi občine k sprejemanju lokalnih strateških dokumentov za spodbujanje branja in razvoj bralne kulture;
• spodbuditi občine k povzemanju primerov dobrih praks za ustvarjanje učinkovitega družbenega okolja za spodbujanje branja in razvoj bralne kulture;
• spodbuditi sistematično vlaganje v promocijo branja in načrten razvoj bralne kulture na lokalnem nivoju.

Besedilo natečaja in prijavnica

Plakat
Letak
Bralno znamenje
Izjava predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza
Izjava Manca Renko

Najboljši projekti v splošnih knjižnicah 2016

Pripombe na paket predlaganih reform avtorskega prava EU

Nagrada Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte splošnih knjižnic 2016