Družinsko branje je branje otrokom v družinskem okolju. Lahko jim berejo starši, starejše sestre in bratje, stari starši ali drugi odrasli, ki živijo v družini. Za družinsko branje je značilno, da sodelujeta dva rodova, dve generaciji.

Med različnimi navadami, ki jih hote ali nehote prenašamo na svoje otroke, so tudi bralne navade. Zato je zelo pomembno, da starši berejo svojim otrokom. Krog družinskega branja je sklenjen takrat, ko otroci samostojno izbirajo in prebirajo knjige in jih predlagajo starejšim družinskim članom v branje.

S projektom Družinsko branje se informacijski in bralni pismenosti že nekaj let posvečajo v Mestni knjižnici Kranj. Kasneje so ta projekt nadgradili s projektom Družinska pismenost, ki  branje povezuje z učenjem in to za starše in otroke skupaj.

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je skupaj z Ireno Cerar, avtorico družinskih izletniških vodnikov Pravljične poti, zasnovala Kamniške pravljične poti.  Kamniška pravljična pot je voden izlet v naravo ali drugo okolje, združen s pripovedovanjem lokalnih pravljic in spoznavanjem  kulturne dediščine, običajev ali posebnosti kraja.  Izbiri lokacije sledi izbira primerne pravljice, legende in povedke ter izbira otroških delavnic ali gibalnih iger, ki so tematsko povezane s pravljično potjo.

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik že vrsto let izvaja brezplačne delavnice učenja slovenskega jezika za tujce v sklopu projekta Jezik moj tvoj naš : medkulturni dialog in vzdrževanje jezikovne diverzitete, katerega glavni namen je omogočiti tujcem lažje vključevanje v slovensko okolje.  Da bi se udeleženci tečaja v novem okolju počutili sprejete in hkrati ohranjali stik s svojo izvorno kulturo, so v knjižnici vzpostavili posebno medkulturno knjižno zbirko v albanskem, bosanskem, hrvaškem, makedonskem in srbskem jeziku.

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v sklopu projekta Pomoč Romom pri socializaciji izvaja pomoč pri branju in razumevanju slovenskih besedil za romske otroke.

Zaradi vedno večje socialne neenakosti tako slovenski kot evropski strateški dokumenti izpostavljajo socialno izključenost kot enega večjih problemov sodobne družbe.  Splošne knjižnice v ta namen izvajajo različne programe za posebne skupine uporabnikov kot so iskalci zaposlitve, rejniške družine, starejši, etnične skupine, bolniki oz. storitve za podporo socialnemu vključevanju in so tako pomemben akter, ki lahko blaži velike družbene neenakosti.