Epidemija COVID-19 je močno posegla v delovanje slovenskih splošnih knjižnic, a ni spremenila njihovega poslanstva, vizije in vrednot. Težišče delovanja je ostalo zadovoljevanje najrazličnejših potreb uporabnikov, od izobraževalnih, kulturnih in informativnih, pa tudi potreb po branju, znanju in osvajanju različnih veščin. Da zmorejo, so slovenske splošne knjižnice dokazale tudi v izrednih in drugačnih razmerah. Knjižnično dejavnost in storitve so prilagodile epidemiološkim razmeram, uporabile nove pristope in del svojih storitev preselile v virtualno okolje. S tem so osmislile svoj obstoj in proaktivno delovanje.
Od pričetka epidemije COVID-19 v marcu 2020 so knjižnice delovale skladno z ukrepi za zajezitev epidemije in svoje poslovanje prilagajale epidemiološkim razmeram.
Vseskozi so knjižničarji v kontekstu sprememb s svojimi člani in uporabniki ostajali v stiku na daljavo. Obveščali so jih o novostih in spremembah, jim ponujali možnosti spletnega vpisa, spletnega naročanja gradiva, brezstičnega prevzema gradiva na prevzemnih mestih, pošiljanja gradiva in dostavljanja na dom ter podaljševanja rokov izposoje. Omogočali so dostop do e-knjig, avdio-knjig, e-časopisov, podatkovnih zbirk in drugih elektronskih virov, da so člani knjižnic lahko ostajali povezani s pisano besedo, s knjižničnim gradivom v e-obliki, z dogodki v digitalnem okolju in z vsebinami na spletnih portalih, ki jih v knjižnicah aktivno oblikujejo.
Vpliv epidemije na knjižnično dejavnost najizraziteje ponazarjajo statistični podatki pred in po nastopu epidemije. Primerjava le-teh kaže v letu 2020 zmanjšanje nekaterih kazalcev, kot so fizični obisk knjižnic, fizična izposoja knjižničnega gradiva, število organiziranih prireditev ipd., po drugi strani pa so se kazalci pri drugih storitvah, vezanih predvsem na digitalno okolje, znatno zvišali. Več o vplivu epidemije na knjižnično dejavnost si lahko preberete tu.
Knjižničarji so se na spremenjene razmere odzivali z veliko mero fleksibilnosti in inovativnosti. S pojavom epidemije so se delovno okolje, procesi in načini dela v knjižnicah spremenili, a izrazitega vpliva le-ta nanje ni imela. Navkljub spremenjenemu načinu ter novim oblikam dela so se knjižničarji v vseh slovenskih splošnih knjižnicah posvečali svojemu delu z veliko mero entuziazma in predanosti. Več o vplivu epidemije na delo v knjižnicah si lahko preberete tu.
Foto: Sašo Bizjak (Vir: Večer)
Obe raziskavi sta potrdili, da so se knjižničarji na spremembe in izredne razmere odzivali hitro, učinkovito in proaktivno. Obstoječe storitve so nadgrajevali in uvajali nove, jih predstavljali v digitalnem okolju, s tem pa so knjižnice postale dostopne vsem in vsakomur.