Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je v naše kraje vedno močneje prodirala misel, da je »izobrazba za narod ne glede na stan« izjemnega pomena ne le za posameznika, temveč za vso skupnost, zato so z vedno večjim navdušenjem sprejemali ideje o ljudskih knjižnicah, ki bi vsemu prebivalstvu nudile možnost branja. Narodna čitalnica v Celju je svojo dotedanjo društveno knjižnico decembra 1906 preoblikovala v knjižnico »za splošno uporabo«, ki se je med celjskimi Slovenci in tudi okoličani dobro prijela.