Kdo sem – mladinski knjižničar, knjižničar za otroke …?

Iskanje ustrezne terminologije

Sekcija za mladinsko knjižničarstvo z veseljem in ponosom sporoča, da imamo v slovenskem strokovnem prostoru prvi prevod Iflinih smernic za knjižnične storitve mladinskih knjižnic (http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/IFLA-guidelines-translation.pdf). Pri oblikovanju prevoda tega dokumenta z naslovom:  IFLA smernice za knjižnične storitve za otroke, stare med 0 in 18 let,  smo naleteli na nekaj dilem v zvezi z ustrezno terminologijo. V tujini so ciljne skupine starostno podrobno opredeljene z naslednjimi kategorijami: dojenčki, malčki, predšolski otroci, šolski otroci in najstniki – vsako področje pokriva določen profil knjižničarja (preschool librarian, children librarian, youth librarian ali young adult librarian). V slovenskem prostoru pa vse zajete storitve izvaja mladinski knjižničar, zato smo se znašli v zagati pri prevodu zgoraj označenih izrazov.

Člani IO Sekcije za mladinsko knjižničarstvo pri ZBDS smo se odločili, da v slovenskem prevodu smernic ohranimo termin, ki je v slovenskem prostoru že dolgo uveljavljen, in sicer »mladinski knjižničar«, čeprav izvorno besedilo smernic dosledno uporablja izraz »otroški knjižničar« (children’s librarian), ki naj bi zajemal specifična dela tako predšolskega knjižničarja – early years librarian – kot tudi mladinskega knjižničarja – young adult librarian. Posledično se v prevodu pojavlja izraz mladinska knjižnica, kjer sicer izvorno besedilo navaja termin otroška knjižnica – children’s library. Spraševali smo se, ali ni morda čas za uvedbo novega termina in odgovor našli v dejstvu, da se zaenkrat v slovenskem prostoru ni moč izobraziti za specifične profile, prilagojene različnim starostnim stopnjam, kot je to praksa v tujini.

Glede na to, da so si dojenčki, malčki, predšolski otroci, šolski otroci in najstniki razvojno zelo različni, se nam zdi smiselno slediti tujim praksam in v slovenske standarde ter smernice uvesti podrobnejšo starostno opredelitev ciljnih skupin uporabnikov in specifičnih storitev zanje ter s tem tudi novo terminologijo. V slovenski prostor želimo uvesti nov termin, in sicer »otroški knjižničar« ali kakšno drugo ustreznejšo izpeljavo prevoda children’s librarian namesto uveljavljenega izraza »mladinski knjižničar«, kar utemeljujemo s preprostim slovničnim pojasnilom. SSKJ mladino opredeljuje kot »mlade ljudi, zlasti med štirinajstim in petindvajsetim letom«, pričujoče smernice pa zajemajo storitve, ki so namenjene otrokom med 0 in 18 let. Posledično se tako nov izraz »otroška knjižnica/otroški knjižničar« kot pričujoče smernice sklicujeta na Konvencijo o otrokovih pravicah, ki opredeljuje otroka kot osebo, mlajšo od 18 let.

Razmišljamo tudi o nujnosti kovanja popolnoma novega naziva ali besedne zveze, saj se v slovenskem prostoru otroški/otroško pogosto sliši in dojema kot nedoraslo, otročje. Samopodoba mladinskega knjižničarja v Sloveniji pa ni tako trdna, da bi vzdržala nov naziv, ki bi na prvi pogled morda zvenel drugorazredno. Pomislimo npr. na:

·         zdravnike: otroški zdravnik je poimenovan s tujko = pediater

·         učitelje: kdor poučuje otroke je pedagog; izraza otroški učitelj ne uporabljamo

·         psihologe: kdor proučuje telesni in duševni razvoj otrok, mladih = pedolog

Iz zgornjih primerov sledi, da se bomo morali tudi knjižničarji poslužiti kakšne grške ali latinske predpone v novo skovanem nazivu oz. poiskati ustreznejšo besedno zvezo. Morda »knjižničar za otroke«.

Odpiramo torej strokovno razpravo o smiselnosti uvajanja novih terminov na tem področju in vas vabimo, da z nami delite vaše strokovno mnenje.

• To temo je spremenil/a Anka 4 leta, 10 mesecev nazaj.
• To temo je spremenil/a Urška Bonin 4 leta, 10 mesecev nazaj.
• To temo je spremenil/a Urška Bonin 4 leta, 10 mesecev nazaj.