Izobraževanje za mentorje kandidatov za bibliotekarski izpit

Vsebina:

1. del (dr. Melita Ambrožič, Polona Marinšek)

Udeleženci izobraževanja se najprej na kratko seznanijo s sistemom bibliotekarskih izpitov ter določili, na katera morajo biti kot mentorji še posebej pozorni. V nadaljevanju predstavimo vlogo in naloge mentorja v času strokovnega usposabljanja kandidata za bibliotekarski izpit, še zlasti pri pripravi programa strokovnega usposabljanja, prijavi kandidata na bibliotekarski izpit in pri pisanju dnevnika strokovnega usposabljanja. Mentorje opozorimo tudi na pomen spremljanja ter podpore kandidatom, ki pripravljajo pisno nalogo za bibliotekarski izpit, in predstavimo nekaj najpogostejših slabosti pisnih nalog, ki so jih do zdaj opazili člani Komisije za bibliotekarski izpit.

2. del (mag. Marijan Špoljar)

Knjižnica se srečuje z različnimi oblikami praks in uvajanja v delo, kar zahteva ustrezno pripravljene kadre, ki so primerni in sposobni prenašati znanje, veščine in izkušnje novim in potencialnim sodelavcem. Predstavitev povzema osnovno dinamiko mentorstva, ki v prvi vrsti zadeva mentorja kot osebo med ustanovo, mentorirancem in lastnimi izkušnjami. Predstavljene bodo vloge in naloge mentorja s poudarkom na dobri in jasni komunikaciji. Mentor predstavlja vez med ustanovo in praktikantom/novim zaposlenim ter aktivno usklajuje pričakovanja skozi dinamiko mentorskega procesa, v katerem deluje kot voditelj in svetovalec, ki pozna ustanovo, spremlja stroko, razvija in širi lastne kompetence ter razume spremembe, ki nastajajo z razvojem dejavnosti. V stiku z mentorirancem skrbi za prenašanje izkušenj, lojalnost ustanovi in motivacijo za strokovno napredovanje. V procesu mentorstva je potrebno pravočasno zaznavanje napak in konstruktivno opozarjanje na pomanjkljivosti. Predstavitev je usmerjena na pozitivno naravnanost mentorja, njegove strokovne in osebnostne lastnosti ter veščino reševanja morebitnih konfliktnih situacij. Predstavitev opozarja na odgovorno in dosledno izvajanje procesa mentorstva, ki predstavlja izvajalcu izziv ter soočenje z lastnim strokovnim razvojem in omejitvami.

3. del (mag. Marijan Špoljar)

Udeleženci predavanja se bodo seznanili z osnovnimi vrstami pisnih strokovnih in znanstvenih del, ki se pojavljajo v knjižničarski stroki, ter njihovimi temeljnimi razlikami. Predstavljene bodo posamezne faze raziskovanja. Postopek izbire najprimernejše teme, vsebinske opredelitve problema, skupaj z razvojem raziskovalnih vprašanj oz. hipotez, pisanje dispozicije in pravilno oblikovanje naslova raziskovalnega dela. Spoznali bodo, kako se pravilno lotiti opredelitve za posamezno raziskavo relevantnih raziskovalnih metod in kakšna je njihova pravilna uporaba. Predstavljene bodo raziskovalne metode, ki se najpogosteje uporabljajo v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu, kakor tudi, kako uporabiti znanstveni aparat (prevzemanje, dokumentiranje in raba opomb), s poudarkom na standardu APA. Seznanili se bodo z elementi ključne dokumentacijske informacije, vključno s posebnostmi povzetkov in izvlečkov. Poseben poudarek bo na IMRAD strukturi pisanja. V okviru predavanja bo izpostavljena tudi pomembnost pravilnega navajanja virov in literature. Izobraževanje je namenjeno mentorjem kandidatov za opravljanje bibliotekarskih izpitov.

Izvajajo: dr. Melita Ambrožič, Polona Marinšek, NUK, ter mag. Marijan Špoljar, MKL

Trajanje: 1 dan, 7 ur

Kotizacija: brezplačno

Prijavnica

Datum in lokacija:

Termin izvedbe bo določen, ko bo vsaj pet prijavljenih.

Vabljeni, da obiščete spletno stran Učnega centra Mestna knjižnice Ljubljana https://www.mklj.si/ucni-center in k udeležbi na izobraževanjih povabite tudi zaposlene v svojih knjižnicah.

Če želite prejemati obvestila o aktualnih vsebinah, vas vabimo, da se prijavite tukaj.